Zdravje | Varovanje okolja in zdravja

Cepljenje proti klopom je po mnenju strokovnjakov najbolj učinkovita zaščita, da ne zbolimo za boleznijo klopnega meningoencefalitisa. Klopni meningitis je namreč težja bolezen, ki lahko povzroči okvare možganov, možganskih ovojnic, v najhujših primerih pa tudi smrt. Zdravljenje klopnega meningitisa je zahtevno, zato strokovnjaki na področju farmacije in medicine priporočajo cepljenje proti klopom. Virus, ki lahko povzroči klopni meningitis, se na človeka prenaša z ugrizom klopa. Klopi so v naravi aktivni od pomladi do jeseni, ko je tudi najlepši čas za obisk gozdov in travnikov. Ena izmed lažjih zaščit pred ugrizom klopov so primerna oblačila. Preventivo predstavljajo dolga oblačila (majice z dolgimi rokavi in dolge hlače), za katera je priporočljivo, da so svetlih barv. Pri tem je pomembno, da hlačne robove zataknemo za nogavice ali čevlje in uporabimo razne repelente za odganjanje klopov. Po obisku naravnih površin temeljito pregledamo vse dele telesa, se stuširamo, operemo oblačila in v primeru ugriza klopa tega tudi pravočasno ustrezno odstranimo. Vedno več ljudi pa se pred klopi dodatno in preventivno zaščiti in odloči za cepljenje proti klopom. Cepljenje proti klopom se priporoča osebam, ki se veliko gibljejo in zadržujejo v naravi ali opravljajo svoj poklic na prostem. Kljub nekaterim stranskim učinkom strokovnjaki zagotavljajo, da je cepljenje varno in učinkovito. Klopni meningitis Ugriz okuženega klopa lahko povzroči vnetje možganskih ovojnic in celotnega živčnega sistema. Prvi znaki so podobni gripi in se pojavijo 7-14 dni po okužbi. Pojavijo se lahko driska, slabost, bruhanje, povišana telesna temperatura, utrujenost in slabo počutje. V drugi fazi se zaradi poškodbe možganskih ovojnic lahko pojavijo še otrdelost vratu, težave s koncentracijo, tresenje jezika in rok in težave z zavestjo. Kdaj opraviti cepljenje? Cepljenje proti klopom poteka vse leto, ugoden čas za prva dva odmerka cepiva pa je zima, saj takrat klopi mirujejo. Cepljenje se po navadi izvaja s tremi odmerki cepiva. Med prvima dvema odmerkoma je od 1 do 3 mesece razlike, med drugim in tretjim odmerkom pa mora preteči od 9 do 12 mesecev. Za vzdrževanje zaščite se priporoča ponovno cepljenje čez tri leta, nato pa vsakih pet let. Cepljenje priporočljivo predvsem za ogrožene skupine Obolevnost za klopnim meningitisom je v Sloveniji kar velika, delež cepljenih pa v primerjavi z ostalimi državami nizek. Okužbi so izpostavljeni vsi, ki se zadržujejo naravi, predvsem pa so ogroženi posamezniki v starostni skupini od 55 do 64 let. Starejši se z boleznijo težje spopadajo in jim le-ta lahko pusti trajnejše posledice, zato se zanje še posebej priporoča cepljenje proti klopom. Cepljenje je priporočljivo tudi za posameznike, ki živijo na endemskih območjih, kamor v Sloveniji spadajo Štajerska, Koroška in Gorenjska regija. V Sloveniji je cepljenje obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni na delovnem mestu: gozdni delavci, lovci,… Med poklice, ki so posebej izpostavljeni nevarnostim okužbe, spadajo tudi kmetje, gozdarji, vinogradniki, veterinarji, geodeti in mnogi drugi. Od leta 2019 je v Sloveniji uvedeno v program cepljenja tudi cepljenje proti klopom odraslih po 49. letu. Cepljenje proti klopom se za to skupino opravi s tremi odmerki cepiva, kar se plača iz prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ). Komu se cepljenje proti klopom odsvetuje? Če ima oseba alergijsko reakcijo po predhodnem odmerku cepiva, se zanj cepljenje odsvetuje. Odsvetovano je tudi cepljenje proti klopom ljudem z zmerno in resno akutno boleznijo. Takšni posamezniki morajo cepljenje odložiti. Blaga bolezen, kot je prehlad, ni ovira za cepljenje. Nekateri odsvetujejo cepljenje v času nosečnosti, saj ni kliničnih dokazov o varnosti cepljenja v času nosečnosti. Zato se je pred cepljenjem v času nosečnosti potrebno posvetovati z zdravnikom in je cepljenje v času nosečnosti odvisno od presoje zdravnika. Cepijo se lahko vse ostale osebe nad enim letom starosti, ki nimajo akutnih bolezni, hudih alergičnih reakcij po predhodnem odmerku cepiva in alergije na jajčne beljakovine. Kljub možnim rekacijam po cepljenju večina stroke svetuje cepljenje proti klopom, saj je stopnja obolevnosti za klopnim meningitisom v Sloveniji velika. Možne reakcije po cepljenju Kot vsa cepiva, lahko cepljenje proti klopom povzroči stranske učinke ali resnejšo alergijsko reakcijo. Po večini so reakcije po cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu blage in redke. Najpogosteje se pojavijo utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah, slabost in bolečina na mestu cepljenja. Resnejša alergijska reakcija pa se pojavi takoj po cepljenju ali do ene ure po cepljenju. Pojavi se lahko težko dihanje, hropenje, oslabelost, omedlevica, hitro bitje srca ali otekanje žrela. Pacient mora v takšnem primeru takoj k zdravniku, ki bo ustrezno ukrepal po nastali reakciji. Posvetujte se z zdravnikom Preden vi ali vaš otrok prejmete cepivo, je nujno, da se posvetujete z zdravnikom. Še posebej se je z zdravnikom potrebno posvetovati, če imate težave s strjevanjem krvi, avtoimunsko bolezen, če jemljete določena zdravila, imate oslabljen imunski sistem, če vaše ali otrokovo telo ne izdeluje dovolj protiteles, imate vi ali vaš otrok kakšno možgansko bolezen, nevrološko bolezen ali epilepsijo,… Cepljenje proti klopom je lahko v takšnih primerih odsvetovano, zato je nujen posvet z zdravnikom ali se za vas priporoča cepljenje ali ne.