Prostata je žleza velikosti lešnika, ki se pri moških nahaja med sečnim mehurjem in penisom. Nahaja se tik pred danko, skozi osrednji del prostate pa poteka sečnica, ki povezuje sečni mehur in penis, kar omogoča prehod urina iz telesa. Naloga prostate je izločanje tekočine, ki hrani in ščiti spermo. Ta tekočina se med ejakulacijo iztisne v sečnico. Povečana prostata je povezana s starostjo in se pri moških običajno pojavi po 50. letu starosti. Povečana prostata vodi v težave z uriniranjem, ki se s starostjo le še povečujejo, stanje pa izboljšajo zdravila in operacija.
Povečana prostata – kdo vse ima težave?
S starostjo se prostata običajno povečuje, stanje pa strokovno imenujemo benigna hiperplazija prostate (benigna). Osrednja težava, ki jo povzroči povečana prostata, je povezana z njeno lego okoli sečnice. Ker se s starostjo prostata poveča, lahko stisne ali delno blokira sečnico, kar vodi v težave z uriniranjem.
Če imate težave s povečano prostato, ne skrbite, saj povečana prostata prizadene približno polovico moških med 51. in 60. letom starosti. Pri moških starejših od 80. let pa je pojavnost stanja prisotna pri kar 90 odstotkih moških.
Povečana prostata – vzroki
Zakaj točno se povečana prostata pri moških po 50. letu pojavlja, še ni povsem znano. Raziskovalne skupine se osredotočajo na preučevanje hormonalnih sprememb, ki v tej starosti doletijo moške, ko se začne rušiti hormonsko ravnovesje, ki skrbi za ohranjanje lastnosti lastnega spola. Ker se pri moških po 50. letu znižuje količina moških hormonov, telo to kompenzira z izločanjem posebne snovi (5α-reduktaze), kot neželeni učinek pa se pojavi povečana prostata. Čeprav vzroki za pojav stanja niso povsem jasni, pa je znano, da prostata, ki je ne zdravimo, vodi v večje težave povezane s sečnim mehurjem, urinalnim traktom ter težave z ledvicami.
Znaki in simptomi
Povečana prostata pogosto ostaja skrita, mnogi moški simptomov in znakov, ki bi na stanje opozorili, sploh ne prepozna. Pri ostalih se kažejo težave v obliki težav s spodnjim delom izločal. Težave se izražajo na kontinuumu od blažjih in komaj zaznavnih do resnejših. Velikost povečane prostate na resnost simptomov ne vpliva.
Povečana prostata se najpogosteje izraža v obliki naslednjih simptomov:
- težave z uriniranjem (zlasti z začetkom);
- zmanjšanje moči curka urina;
- kapljanje po uriniranju;
- občutek nepopolno izpraznjenega sečnega mehurja;
- hitra ponovna potreba po uriniranju (čeprav je oseba pravkar urinirala),
- občutek bolečine med uriniranjem,
- Zbujanje ponoči zaradi uriniranja ter
- nenadna, nekontrolirana potreba po uriniranju.
Takojšen obisk zdravnika je potreben, če:
- postane oseba popolnoma nesposobna za uriniranje;
- postane uriniranje boleče in se hkrati pojavijo vročina ter občutek mrazenja;
- oseba čuti bolečine v križu, zlasti tik pod prsnim košem, ki niso povezane s poškodbo ali fizičnim naporom,
- se v urinu ali spermi pojavi kri.
Nekateri simptomi se lahko poslabšajo ob hladnejšem vremenu, poslabšanje simptomov pa je lahko povezano tudi s fizičnim ali čustvenim stresom. Vzrok poslabšanja simptomov je lahko uporaba različnih zdravil kot so difenhidramini, pseudoefedrini in oksimetazolin v spreju. Negativno lahko na stanje vplivajo tudi predpisana zdravila kot so antidepresivi in rotibolečinska sredstva.
Kako do diagnoze?
Za postavitev diagnoze bo potreben obisk zdravnika. Ta bo pri bolniku s pomočjo vprašanj preveril prisotnost simptomov in opravil fizični pregled, potreben pa je tudi pregled urina in digitorektalni pregled. Slednji poteka na način, da zdravnik skozi zadnjik otipa prostato in oceni njeno velikost, obliko, prožnost in druge spremembe. Sam pregled je lahko nekoliko neprijeten, praviloma pa ni boleč. Urinski pregled se osredotoča na določanje vrednosti kreatinina (beljakovina, ki se izloča s sečem in v povečanih koncentracijah nakazuje na ledvično okvaro) in prostatičnega specifičnega antigena. Prostatični specifični antigen je tumorski marker, ki se običajno izloča v semensko tekočino, če gre za bolezen prostate pa tudi v krvni obtok. Povečane koncentracije antigena nakazujejo na raka prostate – v tem primeru boste napoteni še na posebne teste, ki bodo izločili prisotnost rakavega obolenja, saj ima tudi rak prostate podobne simptome kot povečana prostata. Povečano prostato in zdravje sečil bo sicer zdravnik po potrebi potrjeval tudi z ultrazvokom sečil in prostate.
Zdravljenje
V primeru blažjih simptomov, ki ne vplivajo na kakovost življenja bolnika, bo zdravnik svetoval domačo oskrbo, ki jo bo nadzoroval z rednimi pregledi. Običajno se težave pri 1/3 takšnih bolnikov umirijo same pri sebi.
Povečana prostata je stanje, ki ga ne moremo pozdraviti. To pomeni, da zdravljenja, ki bi stanje izboljšalo pravzaprav ni, pač pa se zdravljenje usmerja v blaženje simptomov. O samem načinu zdravljenja se pogovorita zdravnik in bolnik, pri tem se upošteva prisotnost resnih simptomov in prisotnost morebitnih zapletov. Bolj kot simptomi vplivajo na življenje bolnika, bolj agresivno zdravljenje simptomov je potrebno. Pri srednje hudih simptomih se običajno uvede zdravljenje z zdravili (blokatorji receptorjev alfa in hormonski zaviralci), če je sočasno prisotna okužba sečil se pred zdravljenjem povečane prostate opravi zdravljenje sečil z antibiotiki.
Pri resnejših zapletih, kamor sodi nesposobnost uriniranja, okužbe urinalnega trakta, prisotnost ledvičnih kamnov in okvare ledvic, se uporabi tudi kirurško zdravljenje. To se priporoča tudi, kadar simptomov ne ublažimo z nobeno drugo vrsto zdravljenja. Najpogostejša operacija je transuretralna resekcija prostate, kjer skozi sečno cev s posebnimi inštrumenti odstranimo delce odvečnega prostatičnega tkiva in tako sprostimo sečnico.
Kako si pomagate sami?
Povečana prostata je težava, ki jo v večji meri lajšajo bolniki sami. Bolniki naj uživajo nezačinjeno hrano, zmanjšajo vnos alkohola v telo, povečajo telesno aktivnost, se izogibajo vlagi in mrazu ter poskrbijo za vsakodnevni vnos vsaj 1,5 litra tekočine na dan.