Slovenski med kot simbol Slovenske tradicije


slovenski med

Najverjetneje boste redkokje po svetu našli narod, ki ima tako zelo rad svoje čebele, kot smo mi Slovenci. Slovenska statistika pravi, da najdemo na tisoč prebivalcev Slovenije vsaj štiri čebelarje. V veljavo vedno bolj prihaja tudi naš najbolj znan čebelji pridelek – slovenski med.

Slovenci smo navezani na svoje čebele

Človeka je že od nekdaj navduševalo in presenečalo skrivnostno življenje marljivih čebel. Zanimivo je, da so čebele vedno bolj všeč tudi drugim ljudem, ne samo čebelarjem. Ljudje se namreč vedno bolj zavedajo, kako pomembne so čebele za obstoj našega življenja in kako cenjen je slovenski med. Čebelam se moramo zahvaliti, da lahko uživamo raznoliko prehrano, saj so te majhne žuželke pomembni opraševalci rastlin. Slovenski med je edinstveno naravno živilo, ki je nepogrešljiv del slovenske zdrave prehrane. Zelo lepo je dejstvo, da čebelarji zadnja leto vedno bolj uveljavljajo tako imenovan čebelarski turizem. Tudi sami smo zelo ponosni in veseli, ko lahko razkažemo naše Čebelarstvo Kapun mladim generacijam, ki so željne novega znanja in jim tudi damo poskusit naš domači slovenski med, ki ga najdete v naši spletni trgovini Medeni zaklad. Mladim in starejšim je še posebej zanimivo pridobivanje čebeljih pridelkov. Vedno več slovenskih čebelarjev ureja različne čebelarske turistične poti, kjer si lahko turisti oziroma obiskovalci pogledajo bogato sliko dolgoletne slovenske čebelarske tradicije.

Slovenska čebela je kriva za prvovrsten slovenski med

V Sloveniji čebelarimo s čebelo kranjska sivka (znanstveno ime Apis mellifera carnica), ki je zaščitena avtohtona vrsta. Kranjska sivka je zelo popularna čebela, tako v Sloveniji kot drugod po Evropi, saj je za njo značilno, da je mirna, delavna in pozimi preživi z malo zimske zaloge hrane. Zelo dobro izkorišča čebelje paše in nam zato v lepih količinah prinese pravi slovenski med. Čebelarji se radi hvalimo, koliko medu pridelamo, a v resnici nam ga pridelajo čebele. Če se hočemo še naprej sladkati s slovenskim medom, moramo skrbeti za ohranjanje čebel, saj postajajo ogrožene. Ne da nam prinesejo samo med, ampak so tudi opraševalci rastlin. Vsak lahko prispeva nekaj malega k ohranjanju čebel. Pomagate lahko tako, da omejite ali izločite uporabo škropiv. Pomembno je, da skrbite za ohranitev čistega okolja in čistih voda. Čebele so tam, kjer je čisto okolje. Veliko pripomorete tudi s sajenjem medovitih vrst rastlin, kot so ajda, oljna ogrščica. Na domače vrtove lahko posadite sivko, žajbelj, meliso, lipo, divjo češnjo, pravi kostanj. Pomagajte, da bomo čebelarji še naprej točili slovenski med!

Zgodovina Slovenskega medu in Slovenskega čebelarstva

Zanimivo je, da so ljudje v preteklosti čebeljim družinam v naravi odvzemali samo med. Na takšen način so čebele uničevali, samo z namenom, da najdejo med. Šele kasneje so začeli izdelovati umetna čebelja bivališča, kot so čebelji panji, in na takšen način so začeli ohranjati čebelje družine. V 19. stoletju je bilo edino pomembno merilo za uspešnega čebelarja velika količina čebeljega pridelka. Do danes so se merila uspešnosti in načini čebelarjenja močno spremenila. Vemo, da je danes zelo pomembna kakovost pridelanega medu. Da kupcem zagotavljamo kakovosten med s slovenskim poreklom in pod strožjim nadzorom, imamo v Sloveniji blagovno znamko Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Takšen med prepoznate po prelepki na pokrovu kozarca, kjer je navedeno »slovenski med«.

Strokovni viri navajajo, da je bilo o človeku v povezavi s čebelami prikazano že 20 do 30 tisoč let nazaj. Nekakšna risba v Pajkovi jami v španski pokrajini Valencija iz tistih časov ponazarja, kako dva človeka kradeta med čebelam. Nekje po zadnji ledeni dobi so se začele razvijati prve vrste medonosnih čebel. Razvoj čebelarstva je bil velik predvsem v naprednih civilizacijah v Grčiji, Egiptu in Rimu, kjer so ljudje tudi začeli izdelovati prve čebelje panje. Material, ki so ga uporabljali za izdelavo, je bil glina in blato.

Za slovanski narod so bila značilna drevesna dupla, kjer so naseljevali čebelje družine. V zgodovini slovenskega čebelarstva sta bila predvsem pomembna dva človeka, ki sta na tem področju naredila zelo veliko. To sta bila Anton Janša in Peter Pavel Glavar, poznajo ju po celem svetu. Anton Janša je bil prvi učitelj v čebelarski šoli na Dunaju.

Zanimivo je dejstvo, da je danes v Sloveniji aktivnih približno 8 tisoč čebelarjev. To je lepa številka za majhno državo. Lahko smo ponosni na našo slovensko čebelarsko tradicijo in hvaležni za naš domači slovenski med. Ljudje se vedno bolj zavedajo, da so vsi čebelji pridelki pomembni ter zdravi in da je bolj pametno kupiti boljšo vrsto medu, kot je naš slovenski med in ne tistega z neznanim poreklom. Priporočamo vam, da poizkusite vse različne vrste slovenskega medu, presenečeni boste nad okusi, sigurno pa boste med njimi našli vaš najljubši okus. Cvetlični, kostanjev, gozdni, smrekov, hojev, lipov, ajdov med… Hvala slovenskim čebelarjem in čebelam!

Avtorica prispevka: Polonca Škodnik

Nedavni prispevki

link to CBD kapljice

CBD kapljice

CBD kapljice so novost na tržišču že nekaj let, vendar se pozitivni učinki tega zanimivega dodatka k prehrani kažejo na več nivojih pri izboljšanju zdravja. Konopljine kapljice so narejene iz...