Odpadna embalaža je vse, kar obdaja katero koli snov, tekočino ali predmete, da jih drži skupaj, pa naj gre za pijačo, hrano, izdelke, ki se jih pošilja po pošti, do velikih tovorov v škatlah in na paletah ter v gajbicah, saj morajo prispeti nepoškodovani in celi na določen cilj. Embalaža je lahko narejena iz katerega koli materiala, zato je odpadna embalaža lahko papirnata, kartonska, plastična, kovinska, lesena, steklena, tekstilna, iz jute in podobno.
Vso odpadno embalažo, ki je že uporabljena, je možno reciklirati, kar pomeni, da se jo predela v novo embalažo. Nekatero pa je možno ponovno uporabiti. Tako se rešuje naš planet, da ga odpadna embalaža ne zastrupi in ne prekrije, ker jo zaradi potrošništva proizvajamo v res velikih količinah.
Kaj lahko vi storite za naš planet si poglejmo v tem članku.
Povratna odpadna embalaža
Okolju najbolj prijazna je povratna odpadna embalaža. To pomeni, da ko kupite izdelek, na primer hrano v steklenici ali kozarcu, to embalažo dobro operete, odstranite etiketo in jo vrnete v nekatere trgovine, kjer vam odštejejo ceno odpadne embalaže od novega izdelka. Tako embalažo proizvajalec ponovno sterilizira s posebnim postopkom, zamenja pokrovčke in jo ponovno uporabi za nadaljnjo prodajo. Vi pa boste prihranili in to ne malo.
Taka embalaža lahko kroži med kupci in prodajalci v nedogled, dokler ne poči ali se drugače ne poškoduje, kar je redko, ker gre običajno za zelo močne in kakovostne izdelke. Če pa se to zgodi, potem se taka odpadna embalaža enostavno odloži v za to namenjene zabojnike in sicer steklo v zabojnik za steklo in pokrovčke v zabojnik za embalažo ter plastične pokrovčke v zabojnike za plastiko.
Kaj storiti z nepovratno odpadno embalažo?
Še najbolje pa naredite, da iz nepovratne embalaže naredite embalažo, ki jo boste uporabljali doživljenjsko, to je toliko časa, dokler zdrži. To so na primer različni kozarci in steklenice iz stekla, kartona, papirja, trpežne plastike za večkratno uporabo, jekla in drugih materialov, ki so izdelani tako, da lahko nosijo tekočino ali snov, da se ne razlije ali ne razsuje.
V različnih trgovinah namreč danes že dobite različne izdelke v rinfuzni obliki, kar pomeni, da lahko uporabite lastno embalažo ali vrečko za to, da jih prenesete na svojo lokacijo.
Kaj je recikliranje?
Recikliranje ni nova zadeva, ampak je stara že kar nekaj stoletij, če ne celo več. Znano je, da so v preteklosti reciklirali na primer pepel. Pobirali so ga po vseh hišah in ga predelovali v gradben material.
Tudi stara orodja so predelovali tako, da so jih ali prekovali, ali pretopili in naredili nova lesena držala, da so jih lahko ponovno uporabili. To je bila reciklaža kovin, ki je dandanes še zelo aktualna. Kovinska izdelki so iskani, ker jih reciklirajo v nove kovinske izdelke. Kovinska odpadna embalaža spada mednje.
Zakaj se recikliranje splača
Recikliranje se je obdržalo iz zgodovine do danes zato, ker je predelava odpadkov veliko cenejša in ekološko sprejemljiva, kot pridelava novih surovin. V zgodovini ter še danes nekateri služijo tako, da pobirajo po smetiščih in od hiše do hiše odpadni material, ki ga lahko naprej prodajo kot surovino za predelavo. To pa so na primer staro železo, kovine, baker, lonci, akumulatorji, stare baterije, tonerji in kartuše, star papir, kakovostna plastika, deli računalnikov in mobilnih telefonov.
Tudi odpadna embalaža, ki jo odvržemo v posebne zabojnike za recikliranje, je surovina, ki jo komunalna služba uporabi za prodajo naprej in od tega tudi nekaj zasluži. Zato nekatere občine zmanjšajo položnice ali celo oprostijo del plačila položnic za odvoz komunalnih odpadkov v tistih občinah, kjer občani resnično dosledno ločujejo odpadke, ki gredo potem v reciklažo.
Odpadna embalaža se pogosto trguje, tudi med državami. Še posebej se recikliranje uveljavlja takrat, ko je kriza ali vojna.
Kaj lahko sami naredite z odpadno embalažo za boljšo prihodnost planeta?
Odpadna embalaža je velik problem, če se znajde na smetišču ali v naravi. Nekatere snovi razpadejo zelo počasi, stoletja ali tisočletja in zastrupijo okolje. Zato je bolje, da upoštevate smernice recikliranja, ki ga predpisuje Evropska Unija in velja tudi za našo državo ter vse občine, ki so večinoma uvedle zasebne zabojnike za ločevanje odpadkov ali pa so po nekod postavljeni ekološki otoki v ta namen.
Doma si omislite štiri ločene koše za odpadke, ki jih potem praznite v zabojnike na katerih je jasno označeno, napisno in narisano, katera odpadna embalaža kam sodi. Naredite naslednje.
Plastika
Najbolj nevarna in za ločevanje draga je odpadna embalaža iz plastike, za katero je najbolje, da se jo odvrže v za to označene zabojnike za plastiko. Ločevanje je drago, ker se ločuje ročno. Vendar se splača, saj je surovina za plastiko nafta. Plastika nikoli ne razpade v naravi, ampak se zgolj lomi na manjše in manjše delce ter onesnažuje okolje ter zastruplja rastline. Nikoli plastike ne kurite v peči, ker onesnažujete okolje – zrak in uničujete peč.
V to kategorijo ne spada organska plastika, ki je izdelana na primer iz koruze, katera spada med organske odpadke.
Papir
Kartonska odpadna embalaža in papir sta super surovini za izdelavo novega papirja. Odvrzite ga v za to pripravljene zabojnike. Narava vam bo hvaležna, ker bodo zaradi tega podrli manj dreves.
Steklo
Katero koli steklo sodi v zabojnike za steklo. Tja ne odvrzite ničesar drugega, kot le steklo. Embalažo pa prej operite.
Embalaža
V to kategorijo spadajo vse vrste embalaž, od kovinskih do tetrapakov. Kjer ni možnosti posebej odlagati plastike, se jo odvrže v ta zabojnik. Na njem je jasno označeno, katera embalaža sodi v zabojnik in katera ne.
Biološki odpadki
Biološki odpadki so vsi, ki razpadajo na organski način, to je na primer hrana. Mednje sodijo tudi vrečke izdelane iz biološke plastike, vendar pa ne papirnate. Iz tega odpadka naredijo kompost in gnojilo.
Tekstil
Tekstil in obleke sta že od nekdaj reciklirana materiala, iz katerega pridobivajo novo prejo in naredijo nove obleke. Zbirajo ga v posebnih zabojnikih v urbanih naseljih ter v zbirnih centrih.
Baterije, stroji, žarnice, kartuše in tonerji
V trgovinah in velikih trgovskih centrih zbirajo tudi odpadne baterije, malo gospodinjske aparate, žarnice, kartuše in tonerje ter jih ponovno reciklirajo ali uporabijo. Ponekod v urbanih naseljih najdete tudi posebne zabojnike za to.