Skoraj ničenergijska hiša bo pogoj, če si boste po letu 2021 zaželeli zgraditi nov dom. Prenovljene direktive o energetski učinkovitosti nalagajo pravila, kako nizke morajo biti energijske potrebe stavbe, kateri obnovljivi viri se bodo upoštevali in podobno. Učinkovito izvajanje direktive bo velik izziv, temu pa se ne moremo izogniti, saj je skoraj ničenergijska hiša, hiša prihodnosti, s katero na dolgi rok skrbimo za okolje.
Skoraj ničenergijska hiša ima oznako sNES, opredeljena pa bo kot visoko energijsko učinkovita stavba, ki bo za svoje delovanje vsaj polovico potrebne energije pridobila iz zunanjih obnovljivih virov. Po novem bo lahko hiša porabila 25 kWh na m2 toplote na leto, dovoljena raba celotne energije pa se bo zmanjšala na 75 kWh na leto, kar pa hitro prekoračimo s tem, če toplo vodo ogrevamo samo na elektriko.Tako bomo pri gradnji morali paziti na zadostno toplotno izolacijo zunanjih sten, strehe, temeljne plošče in vgradnje visoko izolativnih oken in vrat. Poleg tega, pa bo treba biti pozoren tudi na druge dejavnike gradnje.
Skoraj polovico potreb po energiji bo lahko skoraj ničenergijska hiša zagotovila z vgradnjo toplotnih črpalk, s sončnimi kolektorji, kotli na drva, ki bodo morala imeti zalogovnik toplote. Novogradnje, ki bodo imele to možnost, se bodo lahko priključile na daljinsko ogrevanje, vendar le pod pogojem, če je energent pridobljen iz obnovljivih virov toplote. Pri ogrevanju z zemeljskim plinom se bo treba odločiti za kondenzacijske kotle, za ogrevanje tople vode, pa izbrati toplotno črpalko.
Poleg energetske učinkovitosti, pa bo morala biti skoraj ničenergijska hiša zgrajena trajnostno, kar pomeni, da je treba uporabiti materiale, ki porabijo malo energije, po uporabi pa se lahko predelajo in ponovno uporabijo. Načrtovanje gradnje mora biti premišljeno in z veliko znanja o energijski učinkovitosti. Osnova so optimalno izoliran toplotni ovoj, ustrezna zrakotesnost, primeren sistem ogrevanja, preprečevanje nastanka toplotnih mostov, mehansko prezračevanje z rekuperacijo in druge izvedbe detajlov, ki jih bodo morali izvajalci natančno upoštevati.
Skoraj ničenergijska hiša naj bi bila za 30 odstotkov dražja, kot klasična, vendar se dolgoročna naložba splača, saj bodo stroški bivanja precej nižji, kot v klasični hiši. Stroške gradnje pa si lahko znižate s subvencijami iz eko sklada. Pogoj je seveda, da vsa dela izvede usposobljen izvajalec, ki vam izstavi račun. V Sloveniji je trenutno usposobljenih izvajalcev malo, vendar se številka vztrajno veča.
Korist take gradnje pa ni le za okolje, ampak tudi za uporabnika, saj je skoraj ničenergijska hiša prijetna za bivanje, saj je dobro toplotno izolirana, hkrati pa zaradi načina prezračevanja omogoča kvalitetnejši zrak v prostoru.